Na naš naslov pogosto prihajajo vprašanja, povezana s fotografiranjem in Nikon fotoaparati. Nanje odgovarja Nikonov strokovnjak, Rok Gašparič, Nikon Professional Services. Spodaj boste našli nekaj najzanimivejših vprašanj in odgovorov.
Če imate tudi vi kakšno vprašanje za Roka Gašpariča nam ga lahko postavite >
Fotografije, posnete z bliskavico, so si podobne kot jajce jajcu. Kako jih naredim zanimivejše?
Predvsem morate vedeti, zakaj uporabljate bliskavico. Bliskavica je svetloba, ki jo lahko nadzorujete, torej jo lahko temu primerno uporabite. Nadzor nad svetlobo pa pomeni, da lahko ustvarite boljše, zanimivejše posnetke, bodisi z eno ali več bliskavicami.
V primeru ene bliskavice, nameščene na aparat, svetloba potuje po isti osi kot pogled skozi objektiv. Blisk bliskavice bo v tem primeru enakomerno osvetlil prostor pred vami, česar pa nočete, zato je za kreativno osvetljevanje dobro uporabiti drugačen pristop. Stvari postanejo zanimivejše, ko vir svetlobe premaknete iz začrtane osi ali pa uporabite različne filtre. Tako boste svojim motivom dodali globino in karakter.
Ko bliskavica ni nameščena na isti osi kot objektiv, je dobro, če uporabite drug način proženja le-te, priporočam izbiro načina sinhronizacije Slow Sync (namesto Normal Sync). S tem boste zajeli precej podrobnosti slabše osvetljenega ozadja in hkrati zagotovili pravilno izpostavljenost vašega ključnega motiva. Kako vse skupaj deluje? Bliskavica sproži blisk svetlobe, aparat pa ohrani zaslonko odprto še malce časa za oddanim bliskom in tako zajame vse detajle posamezne scene.
Kaj mi prinaša uporaba dveh ali več bliskavic?
Uporaba več bliskavic omogoča predvsem več kreativnosti in igre s sencami. Odvisno od postavitve in moči bliskov, pa tudi uporabe filtrov, lahko svoj motiv osvetlite natančno tako, kot želite. Pri tem je dobro, če subjekt ali predmet pri enakih pogojih osvetlitve tudi večkrat zamaknite v levo ali desno, da se naučite zakonitosti svetlobe in senc ter njune vloge pri razkrivanju podrobnosti fotografije. Med obvezno opremo pri tem seveda sodijo tudi daljinski prožilci bliskavic, kaj kmalu pa utegnete začeti iskati še studijske luči.
Kako naj fotografijam dodam čim bolj žive barve?
Za začetek naj razložim, da človeško oko zaznava samo omejeno število barv, temu pravimo tudi barvni prostor. Nekaterih barv, denimo infrardeče ter ultravijolične, ne vidimo (brez ustreznih pomagal). Podobno kot z našimi očesi je z digitalnimi fotoaparati, računalniki in tiskalniki. Vsi so omejeni z nekim barvnim prostorom, zato moramo tega ustrezno določiti glede na namembnost fotografije.
Nikonovi D-SLR aparati imajo v meniju posebno možnost, ki sliši na ime Optimize Image, in služi za dodatno popravljanje barv na posnetih fotografijah. V vprašanju nič ne omenjate vrste fotografij, ki jih slikate, zato vam bom na kratko razložil razlike med tremi možnostmi. Prva, imenovana Mode I(a) = sRGB, je namenjena portretom, saj postreže z naravnimi odtenki barve kože. Uporabite to možnost za slikanje oseb, če boste fotografije neposredno za tem razvili ali natisnili. Druga možnost, imenovana Mode II = AdobeRGB, je prilagojena barvnemu prostoru programskih paketov proizvajalca Adobe in kot taka namenjena uporabnikom, ki bodo fotografije pred izpisom v nadaljevanju obdelovali z grafičnimi programi. Ta način je tudi najprimernejši za studijsko fotografijo. Tretji način, imenovan Mode III(a) = sRGB, se uporablja za fotografiranje narave, predvsem pokrajin, saj tem motivom doda bolj žive barve.
Pri fotografiranju ob dnevni svetlobi bi si želel več podrobnosti na fotografijah. Kaj lahko storim?
Čeprav se morebiti sliši nelogično, uporabite bliskavico. Bliskavica v načinu »fill-flash« bo namreč odstranila precej senc, ki na fotografiji nastanejo ob dnevni svetlobi, ter osvetlila temnejša področja, na katerih bodo nato lepše vidne podrobnosti. Slednje je še posebej uporabno, če je ozadje izrazito temno ali pa celo zelo svetlo, kar povzroča težave slikovnemu tipalu, da kar najustrezneje nastavi barvni razpon. Bliskavica v načinu fill-flash bo te razlike zmanjšala, obenem pa bodo na fotografiji vseeno ostale večje sence, pomembne za vaš motiv.
Motiv, ki se hitro premika, ne ostaja izostren med rafalnimi posnetki. Ali sistem samodejnega ostrenja ni dovolj hiter?
Prepričajte se, če ste izbrali pravilno AF-nastavitev. Če želite, da fotoaparat sledi premikajočemu motivu, izberite možnost stalnega ostrenja (AF-C). V načinu AF-S bo namreč izostren le prvi posnetek, saj bo aparat ostril na istem mestu tudi na drugih fotografijah, ki jih boste hitro zaporedno posneli.
Kako delujejo različne nastavitve sistema zaklepa samodejnega ostrenja (AF Lock-on)?
Zaklep samodejnega ostrenja (možnost Lock-on) je namenjen preprečevanju spremembe točk(e) ostrenja, če se motiv premakne za krajši čas. Seveda pa pri ostrenju ne obstaja univerzalna nastavitev, uporabna v vseh pogojih. Za fotografiranje motošporta priporočamo nastavitev funkcije Lock-on na ‘Short’, za ekipne športe na ‘Normal’, saj bi ob nastavitvi ‘Long’ lahko izgubili hitro premikajoč motiv. Praviloma velja, da čim hitrejše se posamezen šport ali dogajanje odvija, krajša naj bo Lock-on nastavitev sistema samodejnega ostrenja. Seveda pa lahko avtomatiko tudi povsem preskočite in uporabljate ročno nastavitev preko gumba AF-L na vašem zrcalno-refleksnem fotoaparatu.
Kako naj posnamem nočne fotografije, da ne bodo videti povsem temne?
Čeprav se vam zdi, da je velika razlika med fotografiranjem podnevi in ponoči (ali v mraku), temu ni tako. Spremenite čas odprtosti zaslonke in boste lahko tudi v temnejših pogojih zajeli čudovite posnetke. Če boste uporabili ročne nastavitve, preizkušajte rezultate ob različnih dolžinah odprtosti zaslonke ter različnih nastavitvah vrednosti ISO. Rezultati bodo zelo raznovrstni, izberite tistega, ki vam bo najbolj všeč. Na Nikonovih kompaktnih in zrcalno-refleksnih aparatih pa to nalogo namesto vas lahko opravi tudi avtomatika, le ustrezen – nočni – način fotografiranja morate izbrati. Fotoaparat ob izbranem nočnem načinu ustrezno prilagodi tudi moč bliskavice, da le-ta ni previsoka in tako prepreči presvetlitev fotografije, pri ročnih nastavitvah pa nastavite bliskavico na počasno sinhronizacijo.
Kako lahko dosežem, da bo moj osrednji motiv izostren, ozadje pa povsem neostro?
Ključ do uspeha je spet v nastavitvah odprtosti zaslonke, saj ta nadzira količino svetlobe, ki vstopa v aparat, prav tako pa lahko spreminja globino polja v fotografiji in tako naredi določene izseke bolj, druge manj izostrene. Globina polja deluje tako, manjša, ko bo odprtost zaslonke, ostrejši bodo predmeti v ospredju in ozadju ter obratno. Pri Nikonovih DSLR aparatih lahko s pomočjo križnih točk izberete posamezno ali več različnih točk ostrenja, ki jih bo aparat nato izostril. Višje vrednosti zaslonke (okoli f/2.8) bodo tako postregle z ostrino le v središču fotografije, manjše (denimo f/22) pa bodo področje ostrine fotografije razširile čez večji del le-te (odvisno tudi od uporabljenega objektiva). Več različnih trikov oz. nasvetov pri uporabi objektivov z zrcalno-refleksnim aparatom boste našli v navodilih, priloženih vašemu objektivu.
Mi lahko preprosto razložite, kaj pri fotoaparatih pomenijo številke ISO? Za kakšno občutljivost gre?
ISO je oznaka, ki se je uporabljala v času vladavine klasičnih fotoaparatov. Predstavljala je hitrost filma in se je ohranila vse do današnjih dni. Navaden film je bil označen kot ISO 100, vrednost ISO 200 pa je predstavljala možnost zajema enako kakovostne fotografije z le polovico količine svetlobe ISO 100. Današnje vrednosti so seveda krepko višje, saj tehnološki napredek omogoča kakovostno fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih. Z Nikonom D3 lahko fotografirate skoraj v popolni temi. Po tej plati so napredovali tudi kompaktni aparati. Seveda pa se moramo zavedati tehnoloških omejitev senzorjev in drugih sklopov elektronike. Priporočam, da vklopite ročni način in preverite, kako se pri posameznih vrednostih obnaša vaš aparat. Najširšo uporabnost boste dosegli pri vrednostih med ISO 100 in ISO 400.
Dokler fotografiram stvari, ki so pri miru, je vse lepo in prav. Kako pa bi lahko naredil dober posnetek gibanja, kot ga včasih zasledim v revijah?
To mi namreč še ni uspelo. Če želimo ujeti gibanje v fotografiji, moramo preklopiti na ročne nastavitve, saj vam sicer avtomatika popravlja sledi gibanja. Izberite program, ki omogoča nastavljanje časa osvetlitve, in ga nastavite na vrednost med 1/30 in 1/15s. Nato sledite gibanju. V trenutku proženja bo vaš motiv oster, sledi gibanja pa bodo ostale na fotografiji. Če vam ne uspe prvič, nič hudega, bodite vztrajni.