Pa vendar sem prišla do dejstva, da pravzaprav niti ni pomembno kakšen laik si, važno je, da v fotografiji uživaš in se ne ukvarjaš s tem ali je dobra ali ne. Edino merilo dobre fotografije je, da pritegne tvojo pozornost, se poglobiš in razmisliš kaj sporoča. Fotografija je ujet trenutek in vsak trenutek nekaj pove torej umetnost je le kako ga ujameš.
Sama se še nisem preizkusila v fotografiranju, ker niti nimam primernega fotoaparata za to. No, sicer imam digitalni fotoaparat vendar se mi zdi, da pri digitalnem fotografiranju ne gre za nikakršno umetnost saj samo sprožiš sprožilec in slika je narejena. Prava umetnost zame je fotografiranja s klasičnim fotoaparatom, ki ima velik objektiv in s katero lahko resnično narediš dobro in kvalitetno fotografijo. Ta moja predstava pa se počasi spreminja s pomočjo moje prijateljice, ki dela slike izključno s fotoaparata svojega mobilnega telefona. Ona namreč meni, da je vsak način fotografiranja svojstven in se po kvaliteti lahko fotografija narejena z mobilnim telefonom kosa z kvaliteto fotografije s klasičnega fotoaparata.
Na začetku ji nisem čisto verjela vendar, ko sem z njo preživela malce več prostega časa in videla, da skoraj živi za to, da fotografira. Zdi se, da začuti trenutek, ko mora pritisniti na mali gumbek na njenem mobilnem telefonu in takšno fotografiranje jemlje smrtno resno. V opazovanju njene fotografske vznesenosti sem jo vprašala zakaj si vendar ne kupi »pravega« fotoaparata. Mirno mi je odgovorila, da moram prvo videti njene, s telefonom, posnete fotografije in nato bom razumela. V vseh njenih letih fotografiranja ji tovrstna fotografija predstavlja nov izziv, ki vsekakor ni amaterski.
Pripoved o fotografiranju s pomočjo mobilnega telefona je nadaljevala z zanimivo anekdoto o tem kako je odkrila kakšen potencial ima lahko tovrstna fotografija. Pred letom dni je bila službeno povabljena na fotografiranje porok. Zgodile so se tri poroke treh mladih parov v eni veliki poroki na katero so tudi povabili več fotografov za fotografiranje porok. Prijateljica je bila vešča fotografiranja porok saj to delo opravlja za dodatni zaslužek že vrsto let. Vendar na dotični poroki se ji je zgodila nepredvidljiva situacija v kateri ji je fotoaparat brez kakršnegakoli razloga zablokiral.
Takoj se je drugimi fotografi, ki so bili tam poklicno za fotografiranje porok, zmenila, da naj fotografirajo več kot bi sicer, ker njenih fotografij žal ne bo. Na poroki je vseeno ostala do konca pa če tudi s pospravljenim fotoaparatom. Kljub zavedanju, da ne more fotografirat si je prav vsak trenutek posebej predstavljala slike, ki bi jih naredila v primeru, če bi imela možnost pritisniti na sprožilec. V enem trenutku, ko je ena od treh mladoporočenk vrgla poročni šopek med obiskovalce, pa si ni mogla pomagati in je avtomatično vzela svoj mobilni telefon iz torbice, ga nastavila na fotoaparat pritisnila na sprožilec, enkrat, dvakrat, petdesetkrat. Kar naenkrat je bila zopet v poslu fotografiranja porok.
Doma je narejene fotografije iz mobilnega telefona spravila na svoj računalnik in bila nad njimi navdušena. V istem trenutku se je odločila, da bo slike grafično malo obdelala in jih nato dala v pogled vsem trem mladoporočenim parom. Anekdota se konča tako, da so si vsi trije pari za svojo glavno, okvirno sliko odločili prav za eno izmed slik njene zbirke in ne od fotografov, ki so imeli prave fotoaparate. Po tej anekdoti in videnih njenih nekaj umetniških slikic sem začela verjeti, da je vsak tip fotografiranja lahko prava umetnost.
Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Nika dne 2009-05-25.
Na spletni strani www.fotoprim.si (fotografiranje porok) so vse potrebne informacije o tem, kaj je pomembno za pravilno fotografiranje.