nedelja , 24 september, 2017
Najnovejše
Domov / Članki / Zgodovina Nikona 4. del

Zgodovina Nikona 4. del


SLR (35mm zrcalno refleksni fotoaparati) so se v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja že dodobra zasidrali tako med profesionalnimi fotografi, kot tudi med ljubiteljskimi. Prednosti SLR fotoaparatov, kot so izmenljivi objektivi, velik nabor objektivov in dodatne opreme, pogled na motiv direktno prek objektiva, TTL merjenje svetlobe, mejna dimenzija ter teža sistema (v primerjavi s srednje in veliko formatnimi kamerami) so utrdile pozicijo SLR sistemu, kot najbolj razširjenemu in uporabljanemu sistemu. Logična posledica je bila, da se je razvoj fotografske tehnike usmeril predvsem v 35mm SLR fotografske aparate.
Nikonov F sistem se je izkazal za zelo uspešnega in prodajnega, tekom let so pri Nikonu F sistem nadgradili z mnogimi tehničnimi izboljšavami in inovacijami. Modelu F so sledili še model F2 in F3. Nikon F3 je doživel največ posodobitev in različic od vseh Nikonovih F modelov. Leta 1983 so predstavili prvi Nikonov serijski SLR fotoaparat, ki je ponujal možnost avtomatskega ostrenja, Nikon F3AF je imel enako funkcionalnost kot drugi Nikoni F3, kar se tiče mehanike in ergonomije. Dodali so mu DX-1iskalo, ki je omogočalo pasivno ostenje prek objektiva (Phase detection). Pasivno Phase detection avtomatsko ostrenje v F3AF je delovalo na podoben način kot ostrenje pri range finder fotoaparatih. Posebna prizma je razdelila vpadno svetlobo na dva dela oziroma sliki, senzor pa je zaznal, kdaj sta bili sliki poravnani ena čez drugo, avtomatika v fotoaparatu in motorček v objektivu pa sta temu primerno nastavljala ostrino. Vsi sodobni SLR in DSLR fotoaparati uporabljajo izpopolnjen sistem Phase Detection avtomatskega ostrenja. Za razliko od Kontrast Detection avtomatskega ostrenja, ki ga najdemo v večini video kamer ter v kompaktnih digitalnih fotoaparatih, je pri Phase Detection sistemu ostrenje hitrejše in preciznejše in lahko ostri v precej slabši svetlobi. Kontrast Detection sistem uporablja CCD ali CMOS senzor, ki se nahaja v fotoaparatu ter skuša zaznati, kdaj je slika najbolj kontrastna. Nikon F3AF je tako prvi Nikonov SLR fotoaparat, pri katerem so uporabili avtomatsko ostrenje, vendar je takšen način ostrenja deloval samo z dvema, posebej za to narejenima objektivoma, ki sta imela vgrajen motorček za ostrenje ter elektronske kontakte, ki so prenašali informacije med objektivom in fotoaparatom. Zanimivo je, da je Nikon pri prvih AF objektivih uporabil tehnologijo pogona AF-ja v objektivu nato pa so jo zamenjali s pogonom prek ohišja fotoaparata. Sodobni Nikkor objektivi po večini uporabljajo tako imenovano SWM (Silent Wave Motor) tehnologijo pogona v objektivu, ki s pomočjo ultrasoničnih vibracij, poganja sklop leč za ostrenje v eno ali drugo stran.

F3AF ni naletel na pretiran odziv profesionalcev, čeprav so ga izdelovali do leta 1987. Temu je botrovalo predvsem to, da v teh zgodnjih fazah razvoja avtomatsko ostrenje še ni bilo tako hitro in natančno, kot bi si fotografi želeli, tudi nabor objektivov, s katerimi se je dalo avtomatsko ostriti je bil omejen na samo dva objektiva. Vendar pa je bil F3AF po funkcionalnosti in mehanskem delu popolnoma enak F3.

Leta 1986 je Nikon predstavil prvi cenovno ugoden SLR fotoaparat, ki je imel vgrajen pogon za avtomatsko previjanje filma in AF sistem ostrenja. Nikon F501 je imel vgrajen Phase Detection sistem ostrenja, ki je bil precej izboljšan v primerjavi z F3AF modelom. Pogon ostrenja je bil v ohišju fotoaparata in ne v objektivu, kot pri F3AF. Z modelom F501 je Nikon avtomatsko ostrenje cenovno približal širšemu trgu. AF je deloval precej bolje, kot na F3AF, pa vendar je Nikon v tistem času malenkost zaostal za drugimi v razvoju Phase Detection AF sistema, zato ne moremo reči, da je bil F501, kar se tiče uporabnosti AF sistema, kos profesionalnim zahtevam. Tudi nabor Nikkorjevih objektivov, ki so podpirali AF, je bil v tistem času precej okrnjen, vendar je Nikon pospešeno razvijal tako AF objektive, kot AF fotoaparate.

Nikon F801 je bil predstavljen leta 1988. Imel je močno izboljšan in na novo zasnovan AF sistem, ki je do neke mere že zadostoval za večino fotografov. Predvsem so ga cenili zaradi zanesljivosti in kakovosti izdelave ter kompatibilnosti z vsemi objektivi, tudi manulnimi. Novi AF modul 2. generacije je deloval precej hitreje in bolj zanesljivo od prvih sistemov, zato so v F801 lahko vgradili tudi avtomatski motorček za previjanje filma s hitrostjo 3.2 posnetka na sekundo, AF sistem pa je podpiral to hitrost pri ostrenju. Med drugim je bil F801 tudi prvi SLR z izpopolnjenim TTL matričnim načinom merjenja bliskovne svetlobe ter možnostjo fotografiranja pri drugi zavesi. Mnogi fotografi so se navdušili nad temi novimi možnostmi, ki jih je ponujal F801, kar je prineslo veliko popularnost ter precejšnjo prodajo tega modela.

Nikon F4 je bil prvi fotoaparat v Nikonovi ponudbi pro SLR-jev, ki je bil narejen okoli AF sistema. Modul za ostrenje so prevzeli iz modela F801. Tudi druga napredna elektronika je bila podobna, kot pri F801. V času, ko so ga predstavili, je bil vsekakor eden od najboljših pro SLR fotoaparatov na trgu. Profesionalni fotografi so ga cenili predvsem zaradi trpežnosti, zanesljivosti in kompatibilnosti z vsemi Nikkor objektivi. Večina drugih proizvajalcev SLR fotoaparatov, ki so bili takrat prisotni na trgu, je namreč zamenjala bajonet, ki ni več podpiral manualnih objektivov. Pri Nikonu so obdržali isti F bajonet in s tem ohranili kompatibilnost. To dejstvo je Nikonu precej pomagalo k večji popularnosti njihovih prvih AF SLR fotoaparatov, saj so fotografi, ki so fotografirali na fotoaparate drugih proizvajalcev, bili prisiljeni kupiti nove objektive, ki so podpirali AF.

Leta 1990 je Nikon predstavil nov model F90, ki je bil zamenjava za polprofesionalni F801. Izboljšave so bile predvsem na delovanju AF-ja. Že tretja generacija AF modula je prinesla precej boljše delovanje, predvsem pri ostrenju v slabi svetlobi ter pri premikajočih motivih v načinu sledenja. F90 je prinesel tudi novi napredni 3D matrični sistem merjenja svetlobe in bliskovne svetlobe, ki ga poznamo še danes. V povezavi z novimi Nikkor D objektivi, ki so imeli vgrajen čip za komunikacijo s fotoaparatom, ki je sporočal oddaljenost motiva, se je 3D matrično merjenje svetlobe resnično izkazalo, še posebej so bile očitne razlike pri fotografiranju z bliskovno svetlobo, kjer je bila konkurenca občutno slabša. Mnogi fotografi še danes ne morejo prehvaliti Nikonovega 3D matričnega merjenja bliskovne svetlobe iz tistih časov. Leta 1994 so F90 nekoliko izboljšali ter ga poimenovali Nikon F90x. Zamenjali so CPU enoto (procesor), ki je precej bolje in hitreje preračunavala vse parametre, ki so se nanašali na merjenje svetlobe in delovanje AF sistema. AF modul je ostal isti, kot pri F90, spremenili so le velikost AF senzorja, ki je križen in se ga je lahko spreminjalo glede na uporabo na široko polje ter ozko polje ostrenja. Še dodatno so izboljšali 3D matrično merjenje svetlobe ter delovanje bliskavice v tem načinu. Do prihoda F5, je bil F90x najbolj priljubljen Nikonov AF SLR fotoaparat, predvsem zaradi zanesljivega in hitrega avtomatskega ostrenja.

Leta 1996 je Nikon predstavil svoj legendarni model F5, ki je Nikonu vnovič utrdil položaj med profesionalnimi fotografi. Popolnoma na novo skonstruiran fotoaparat je ponudil za takratne razmere izjemne tehnične novitete, prvič do takrat so predstavili 3D barvno matrično merjenje svetlobe, ki je temeljilo na 1005 conskem CCD senzorju za merjenje vpadne svetlobe, ki je prepoznalo tudi barve. Podoben sistem uporablja Nikon tudi v najnovejših DSLR fotoaparatih. Pri 3D barvnem matričnem merjenju svetlobe fotoaparat pri izračunavanju pravilne ekspozicije upošteva tudi samo barvo motiva, saj različne barve in različne jakosti barv različno močno reflektirajo svetlobo, kar lahko povzroči, da svetlomer preosvetli ali podosvetli motiv. S 3D barvnim matričnim merjenjem svetlobe so se te napake močno zreducirale, še dodatno pa se je izboljšalo že tako zelo zanesljivo merjenje bliskovne svetlobe. Nov je tudi AF modul, ki ima 5 križnih AF senzorjev z možnostjo ojačitve pri slabi svetlobi in ob uporabi objektivov z veliko svetlobno jakostjo. V zaporednem načinu fotografiranja lahko naredi do 8 posnetkov v sekundi. Skratka F5 je spet prevesil tehtnico tehnološkega razvoja na Nikonovo stran.

1999 pride na trg manjši brat Nikona F5, Nikon F100, ki je zamenjal F90x. Od F5 se loči predvsem po svetlomeru, ki je klasičen 10 conski in ne zaznava barv. AF modul so vzeli iz F5, ohišje pa je bilo narejeno iz aluminijeve in magnezijeve zlitine.

Že globoko v obdobju digitalnih DSLR fotoaparatov je leta 2004 Nikon predstavil svoj zadnji SLR fotoaparat na filme Nikon F6, ki je bil na novo zasnovan pro film model SLR fotoaparata. Uporabili so takrat najnovejši AF modul z 11 AF točkami in močno izboljšanim CPU modulom.
Do danes je ostal F6 najnaprednejši SLR film fotoaparat.

 

Prispevek: Bojan Stepančič

Preberite si tudi

Nikon posodobil programsko opremo

Pred kratkim so pri Nikonu posodobili programsko opremo za Nikonve fotoaparate. Več podrobnosti in povezav do strani za prenos …

Nikon AF-S 70-200mm f2.8E FL ED VR REVIEW

Nikon AF-S 70-200mm f2.8E FL ED VR is the newest tele-zoom lens by Nikon. After …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja