sreda , 18 september, 2019
Najnovejše

Domov / Fotoinfo / Sigma 18-250mm F3.5-6.3 DC Macro OS HSM – TEST

Sigma 18-250mm F3.5-6.3 DC Macro OS HSM – TEST

Segment super zoom objektivov za DSLR fotoaparate, ki omogočajo izredno širok razpon goriščnic, se je v zadnjih letih močno razvil. Prvi objektivi iz tega razreda, ki so bili skonstruirani še za fim, so bili v optičnem smislu  slab kompromis. Fotografi so le redko posegali po takšnih objektivih.  V zadnjih letih pa je razvoj optike močno napredoval, kar se odraža tudi v optični kakovosti super zoom objektivov.

Sigma je pred kratkim prenovila svoj super zoom objektiv z goriščnicami od 18-250mm. Objektiv so naredili bolj kompakten, tako, da je sedaj po dimenzijah malo večji, kot kakšen kit objektiv goriščnic 18-55mm. Pri Sigmi so kot prvi ta objektiv skonstruirali iz termično stabilnih materialov, ki minimalizirajo efekt raztezanja in krčenja materialov pri večjih toplotnih nihanjih, kar se pozna predvsem v kakovosti in stabilnosti optičnih lastnosti. Vedeti je namreč potrebno, da se pri višjih temparaturah materijali raztezajo, s tem pa se povečuje tudi tolerančno območje optične kakovosti, ki jo predpisujejo proizvajalci. V kolikor je teh raztezanj in krčenj materiala manj, potem je tudi kakovost optike bolj enakomerna in predvidljiva, po domače povedano, verjetnost je dosti manjša, da bi na primer objektiv postal pri višjih temperaturah manj oster. Objektiv nosi oznako Macro, ki omogoča bližinske fotografije v razmerju 1:2.9, kar sicer ni enako, kot pri specializiranih fiksnih macro objektivih, ki omogočajo reprodukcijo slike v razmerju 1:1, vendar še vedno zelo uporabno in za marsikoga tisto, kar potrebuje.  Dimenzije objektiva so izredno majhne za njegov razpon in skoraj sovpadajo z Nikonovim objektivom 18-105mm VR. Dolžina znaša 89mm širina pa 74mm, premer filtra je 62mmm, teža pa ne presega 470g.

Takoj, ko sem odprl škatlo objektiva, je bil moj prvi vtis, da to skoraj ne more biti objektiv s takšnim razponom goriščnic. Poleti sem imel priložnost testirati Nikonov odlični superzoom objektiv 18-300mm f3.5-5.6, ki je napram tej Sigmi pravi orjak, vendar več o obeh v nadaljevanju.

Izdelava, OS, avtomatsko ostrenje

Izdelava objektiva je dobra za objektiv v tem cenovnem razredu, oziroma prvi vtis daje malenkost slabši občutek glede izdelave, kot se izkaže kasneje. Vsi hodi obročkov na objektivu so tekoči in nimajo nekih pretiranih toleranc.  Objektiv ima tudi stikalo za zaklep goriščnice pri 18mm, kar se je izkazalo za izredno priročno, saj se objektiv, če je obrnjen navzdol, kaj hitro raztegne sam od sebe. Funkcija stabilizacije slike OS je dobrodošla pri objektivu s takšnim razponom. Pri daljših goriščnicah je težko narediti oster posnetek iz roke tudi pri časih okoli 1/500s, v tem primeru je OS skoraj nenadomestljiv, vendar pa je potrebno upoštevati reakcijski čas OS sistema in mu dati nekaj časa, da umiri sliko, v nasprotnem primeru bo posnetek stresen tudi pri krajših časih. Avtomatsko ostrenje je zadosti hitro za povprečnega uporabnika DSLR-jev, nekih vrhunskih rezultatov pri fotografiranju hitro se premikajočih objektov pa vseeno ni za pričakovati, vendar, kot sem že poudaril, AF je dokaj hiter in predvsem natančen. Nekaj kritike gre edino AF obročku, ki se med ostrenjem vrti, kar je lahko pri tako kompaktnem objektivu moteče.

Optična kakovost

Glede kakovosti optike nisem imel prevelikih pričakovanj, izkušnje do sedaj so mi govorile, da je pri takšnih objektivih lahko pričakovati precej nekonsistentne rezultate. Pred nedavnim pa je Nikon 18-300 f3.5-5.6 VR postavil v svetu superzoom objektivov, tudi nove, precej visoke standarde.

Na splošno sem bil nad optičnimi karakteristikami nove Sigme prijetno presenečen. Že po prvih posnetkih se je pokazalo, da so barve in kontrasti izredno dobro definirani, tudi ostrina je bila do zaslonke F8 odlična pri vseh goriščnicah. Na tele območju pa je objektiv začel izgubljati nekaj ostrine od zaslonke F11 naprej, kar pa ni tako zelo moteče. Makro funkcija je odlično delovala, bližinski posnetki pa so imeli obilico detajlov in odličene mikro kontraste. Na splošno je Sigma 18-250 optično prijetno presenetila s konsistentnimi rezultati in dobro kakovostjo posnetkov pri vseh goriščnicah. Flare efekt, ki nastane pri vpadu močne stranske svetlobe, je tudi dobro korigiran, tako da lahko v določenih primerih celo doprinese k izraznosti fotografije, ob enem pa fotografija ohrani kontraste in ostrino. Glede popačenja pri širokokotni nastavitvi lahko omenim, da je v mejah pričakovanega, objektiv ima nekaj popačenja pri 18mm, vendar je za namene, katerim naj bi služil ta objektiv, zadosti dobro korigiran.

 Zaključna misel

Če strnem misli in rezultate tega testa, lahko poudarim predvsem odlično barvno reprodukcijo in kontraste preko vseh nastavitev goriščnic. Objektiv se je izkazal za izredno konsistentnega pri kakovosti optike. Sicer se ga v polnosti ne da primerjati z enkrat dražjim Nikonovim objektivom 18-300 f3.5-45.6 VR, ki ima še dosti boljšo kakovost izdelave in bolj sofisticiran sistem stabilizacije slike, ter nakaj prednosti v razponu in kakovosti optike pri odprtih zaslonkah, vendar je Sigma za takšen denar, kot ga je moč dobiti pri nas in s takšnimi dimenzijami ter težo, vsekakor favorit v svojem razredu.

 

Galerija fotografij narejenih z Sigmo 18-250mm F3.5-6.3 DC Macro OS HSM in Nikon D7000

 

 Avtor prispevka in fotografij: Bojan Stepančič

Preberite si tudi

Se DSLR poslavlja? prihaja novi Nikonov brezzrcalni sistem polnega formata

23. avgusta bodo pri Nikonu predstavili nov brezzrcalni polno-formatni fotografski sistem. Več podrobnosti na tem …

Test Samyang 12mm F2.8 ED AS NCS Fish-eye

Na test sem dobil izredno zanimiv fish-eye objektiv za polnoformatne DSLR fotoaparate, Samyang 12mm F2.8 ED …