ponedeljek , 24 julij, 2017
Najnovejše
Domov / Članki / BOKEH (BOKE)

BOKEH (BOKE)

Človeško videnje sveta je skupek podob, ki jih sestavljamo v možganih.  Slika, kot jo vidimo ima ostrino preko celotnega polja globine, vendar v resnici temu ni tako. Naše oko deluje na enakih principih, kot fotografski objektiv, kar pomeni, da vidimo ostro samo na sredinskem delu oziroma v točki kamor je usmerjen pogled. Predel za to točko in pred to točko pa je neoster. Naši možgani nato iz več slik sestavijo enotno podobo, ki deluje ostra po celotnem območju.

V fotografiji uporabljamo polje ostrine predvsem za to, da izpostavimo glavni motiv in ga na takšen način ločimo od okolice. Ostrina nam je v vsakdanjem življenju nekaj samoumevnega, zato se naša pozornost avtomatično usmeri na del fotografije, ki je oster. Ostrino se da torej hitro prepoznati in ovrednotiti. Kaj pa neostrina, ki je del določene fotografije? Običajno pri ogledu fotografije nismo pozorni na dele, ki so neostri ali pa vsaj ne pritegnejo naše pozornosti, pa vseeno je neostrina ključni sestavni del, ki v estetskem smislu precej doda k podobi celotne fotografije. Izkušeni fotografi imajo izoblikovano predstavo glede estetske kakovosti neostrine. Videz neostrine je lahko ključnega pomena za karakter fotografije.

V fotografskem svetu se je vedno bolj začel pojavljati izraz BOKEH (v Japonščini BOKE). Beseda je Japonskega izvora in pomeni kakovost neostrine oziroma njeno estetsko kakovost. Izraz BOKEH se je v fotografskih krogih začel uporabljati leta 1997, ko je Mike Johnston, ki je bil takrat urednik fotografske revije Photo Techniques, predlagal, da se zaradi lažje izgovorjave v angleško govorečih državah besedo BOKE piše BOKEH.

Problem pri ovrednotenju kakovost neostrine je predvsem v subjektivnem dojemanju estetske vrednosti, ki jo lahko doda neostrina na fotografiji. Vsak posameznik ima izoblikovane lastne estetske norme glede tega, kaj mu je na fotografiji lepo in kaj ne. Pa vendar tisti, ki se resno ukvarjajo s fotografijo, imajo izoblikovano subjektivno predstavo o tem, kako določen videz neostrine na fotografiji vpliva na njeno celotno podobo. Če v Google vtipkamo besedo BOKEH ter poiščemo rezultate med fotografijami, se nam v velikem številu pojavijo fotografije, ki imajo v neostrem delu določene svetlobne efekte, ki so podobni svetlobnim mehurčkom različnih oblik. Splošna predstava, kaj pomeni beseda BOKEH, je žal pri povečini omejena ravno na te najbolj očitne primere.

Vendar za poznavalce in fotografske zanesenjake BOKEH predstavlja precej širši pojem.

BOKEH nastane zaradi optičnih lastnosti samega objektiva. Na njegov videz vpliva mnogo dejavnikov. Najbolj značilni dejavniki so goriščna razdalja objektiva, svetlobna jakost objektiva, ter oblika zaslonske odprtine. Večja kot bo goriščna razdalja objektiva, bolj bodo področja za in pred glavnim motivom zamegljena, podobno velja tudi pri velikosti odprtine zaslonke. Bolj kot bo zaslonka odprta, bolj bo področje pred in za glavnim motivom zamegljeno, zato imajo tudi objektivi z veliko svetlobno jakostjo (veliko odprtino zaslonke) lepši in prijetno zamegljen BOKEH. Na BOKEH pa vpliva tudi sama zgradba objektiva, ter tipi in kakovost različnih leč, ki sestavljajo objektiv.

Število posameznih lamel, ki jih ima zaslonka v objektivu, določa obliko njene odprtine. Oblika zaslonske odprtine pa je ključnega pomena, kako se bodo izrisali deli fotografije, ki so neostri. Vpliv oblike zaslonske odprtine na videz neostrine je dobro vidno v najbolj svetlih delih. Tu se običajno pojavijo svetlobni mehurčkasti efekti (fotografija 01), ki imajo podobno obliko, kot jo ima zaslonska odprtina. Vendar pa ta oblika vpliva tudi na prikaz v temnejših delih neostrine, kjer se predmeti in določene linije zameglijo in deformirajo v skladu s to obliko. To pa lahko močno vpliva na videz neostrine ter kakovost BOKEH-a. Torej več kot ima zaslonka v objektivu lamel, bolj okrogle oblike je zaslonska odprtina. Objektiv s 3 lamelami bo imel trikotno zaslonsko odprtino, zato bodo svetlobni efekti v svetlih delih neostrine podobni trikotniku. Trikotna oblika pa bo vplivala tudi na videz drugih delov neostrine. Pri objektivu z 8 lamelami bo zaslonska odprtina podobna osmerokotniku.

Tudi podajanje barv, kontrastov in ostrine, ki je pri različnih objektivih drugačno, lahko močno vpliva na celotni videz in kakovost BOKEHA. Fiksni objektivi, ki imajo v svoji zgradbi manj optičnih elementov ter povečini bolj kakovostne leče, lepše definirajo barve, kontraste in ostrino, kar pa na koncu vpliva tudi na videz fotografije v neostrih delih. Sam prehod med delom fotografije, ki je oster in delom, kjer se začne neostrina, ima svoj karakter, ki ga narekuje kakovost optike. Kakovostni fiksni objektivi podajajo neostrino zelo prefinjeno, z mehko naglašenimi kontrasti in še vedno lepo definiranimi barvami, ki ne izgubljajo svoje intenzitete.

Lahko rečemo, da beseda BOKEH predstavlja videz vseh neostrih delov na fotografiji, tako tistih v ozadju polja ostrine, kot tudi tistih pred poljem ostrine oziroma ostrega dela fotografije. Kakovostni objektivi podajajo lepši in prijetnejši BOKEH. Svetlobno močni objektivi s fiksnimi goriščnicami imajo pri odprti zaslonki zelo prepoznaven BOKEH, prav tako objektivi z daljšimi goriščnicami, ki še dodatno stisnejo perspektivo. Vsekakor pa ne moremo posplošiti lep in kakovosten BOKEH-a samo na te objektive. Kot smo že v uvodu omenili, je estetska kakovost neostrine, predvsem subjektivna ocena vsakega posameznika, glede na njegova estetska merila.

Še nekaj fotografij na to temo:

Avtor prispevka in fotografij:  Bojan Stepančič

Please Support This Page

Please Support This Page

Preberite si tudi

Zgodovina Nikona 3.del

Nikon F – Legenda je rojena! (3. del) Piše se leto 1959, range finder fotoaparati …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja